Tali Fakamaau’anga Kelekele ‘eke fakalao mali ua ke mavahe ‘uluaki mali mo e fanau mei he ‘api ‘enau tamai.

‘Oku hoko ‘a e ngaahi hopo natula pehe ni ke toe le’olahi ange ‘a e ui ke fakahoko ha monomono ki he Lao Kelekele ‘a Tonga pea pehee ki he ngaahi palopalema kehekehe ‘oku hoko ki he ngaahi kelekele ‘o e Tonga.

‘Oku hangee ko e hopo ni ‘a e fakamamahi ke tuli ‘a e ‘uluaki mali mo e fanau mei he ‘api ‘enau tamai, na’anau tupu hake ai he taimi kotoa ‘enau mo’ui, ka ko e pule ia ‘a e lao.

Kaekehe na’e tala tu’utu’uni ‘a Hon. Justice Tupou KC he ‘aho 16 Siulai, ke tali ‘a e ‘eke ‘a e Mamahi ko Nina Luseane Halatanu, ko e mali ua ‘o e ma’u ‘api ko Talalima Halatanu pea ke mavahe leva ‘a e ongo Faka’iloa ko e ‘uluaki mali Fe’ofa’aki Lafo’ou pea mo e mali hono foha lahi pe ko e ‘ea Mele Metui Halatanu, mei he ‘apikolo ‘oku tu’u ‘i Nukuleka.

Ko e fakaikiiki ki he fakatonutonu fakalao, ko e ma’u ‘api ko Talalima Halatanu ‘o Nukuleka. Na’e mali ‘i he 1991 pea mo e Faka’iloa ‘uluaki Fe’ofa’aki Moala Lafo’ou pea ‘iai ‘ena ki’i fanau ‘e toko 6. Ko e ‘api kolo na’e lesisita ‘i Sune ‘o e 1993. Na’e tupu kotoa hake ‘a e fanau ‘e toko ono he ‘api ‘oku fai ai ‘a e fakatonutonu.

‘I he 2011 na’e folau ai ‘a Talalima ki ‘Amelika ‘o iku kena mavae ai ‘i he 2014. Na’e toe mali ‘a Talalima mo e Mamahi Nina Luseane Halatanu pea toki mate ‘i he Tisema 2023. Kae fakatatau mo e fakamatala ko e 2018-2020 na’e kamata fetu’utaki ‘a e Mamahi mo e fanau ‘a Talalima pea mo hono hoa pea ne tokoni mai kiate kinautolu.

Ka ko e hili ‘a e mate ‘a Talalima, na’e ‘iai ‘a e tohi ‘i he Facebook na’e ‘ikai sai ki he Mamahi pea ko e kamata’anga ia ‘o e palopalema ‘o iku ai ki hono ‘eke’i ‘e he mali ua ‘ene totonu ki he ‘api. He ‘oku haa he Lao Kelekele Kupu 80, ‘a e totonu ‘a e uitou ki he ‘api kolo mo e ‘api ‘uta hono hoa ‘i ha’ane pekia.

‘I he taukave ‘a e ‘uluaki mali mo e hoa ‘o e foha ‘ea ko e ongo Faka’iloa he hopo ni, ko e talu ‘enau nofo he ‘api mei he 2011 ‘o langa ‘a e fale pea fakamole ki hono fakalelei’i mo hono hoko fakalahi. Pea ‘oku ‘iai ‘a e totonu ‘ene fanau ki he ‘api ‘enau tamai pea ko e Mamahi pe mali ua, ‘oku ‘ikai nofo fakalao ‘i ‘Amelika pea he ‘ikai lava ‘o toe foki mai ki Tonga ni. Pea ko e taha, ko e konga kelekele ‘oku lahi pea ‘e lava pe ‘a e Mamahhi ‘o langa hano fale he tafa’aki.

Kaekehe na’e nofo ‘a e faitu’utu’uni ‘a e Fakamaau ‘i he Lao Kelekele ‘o hange ko hono sipela mahino ‘e he kupu 80 ‘o e Lao Kelekele. Na’e tu’utu’uni ai pe ‘a e Fakamaau ke tali ‘a e ‘eke ‘a e mali ua pea ke mavahe ‘a e mali ‘uluaki mo’ene fanau mei he ‘api.

‘Oku toe sipela ‘e he Lao ko e founga ‘e mole ai ‘a e totonu ‘a e uitou ki he ‘api ko ha’ane toe mali pe ko ha’ane nofo fakamali mo ha taha kehe. ‘I he taimi tatau ko e pekia ‘a e Mamahi pea ko’ene foki ia ‘a e ‘api ki he foha ‘ea ko e fanau ‘a e ‘uluaki mali.  

Facebook
Twitter
Email

Related Articles

Leave a Comment