Pekia Palesiteni Siasi ‘o Sisu Kalaisi ‘o e Kau Ma’oni’oni ‘I he Ngaahi ‘Aho Kimui ni Russel M. Nelson ta’u 101, toe ‘ohofi mo tutu honau falelotu ‘i ‘Amelika mate toko 5 lavea toko 9
Ko e lolotonga ‘a e kei tengihia he kau memipa ‘o e Siasi ‘o Sisu Kalaisi ‘o e Kau Ma’oni’oni ‘I he Ngaahi ‘Aho Kimui ni, ‘a e pekia honau taki ‘oku ‘iloa ko e Palesiteni mo e Palofita ‘o e Siasi, kuo toe ongona mai mo hono ‘ohofi ‘a e taha ‘o honau falelotu ‘i he siteiti Mitisikeni ‘Amelika.
Kuo fakapapau’i mei he ngaahi kautaha ongoongo kuo pekia ‘a e toko 5 pea lavelavea ‘a e toko 9 pea ko e taa ‘oku ongo ki he Siasi. ‘Oku toe fakahaa mei he kau Polisi na’e pekia ai pe ‘a e tokotaha fana ‘i he a’u atu kiai ‘a e kau Polisi hili ‘ene fana mo e tutu ‘o e falelotu, kuo tuku mai hono hingoa mo ha fakaikiiki ki he tokotaha ni ko e sotia maloloo mo e ‘uhinga ‘ene fakahoko ‘a e fana, ‘oku te’eki mahino. Na’e toe fakahaa ‘e he kau Polisi ngalingali na’e ‘iai mo e naunau fakapaa pomu na’e ngaue’aki he tokotaha ni.
Kaekehe na’e faka’ohovale ki he kaingalotu ‘o e Siasi ‘i Tonga ni pea mo mamani kotoa, hono fakahaa faka’ofisiale ‘e he Siasi kuo pekia ‘a e tangata’eiki Palesiteni ‘o e siasi ‘i he pongipongi Monite taimi ‘a Tonga ni. Na’e toki fakamanatua pe ‘a hono ta’u 101 ‘i he mahina ni pea toe pekia he mahina tatau. Pea ko e talu ‘ene tataki ‘a e siasi mei he ‘aho 2 Jan 2018 ko e tau ‘aki ‘e 8.
Ko Palesiteni Nelson ko e Toketaa ‘iloa ia ‘i mamani ‘i he tafa mafu pea kuo lahi ‘a e ngaahi pale fakalangilangi kuo ne ma’u ‘i he ngaahi lavame’a kuone fakahoko ‘i he mala’e ‘o e mo’ui. Kuone Sea he ngaahi poate kehekehe ‘i mamani mo ‘Amelika ‘i he mala’e ‘o e mo’ui mo e tafa. Pea kuo ‘iai mo e ngaahi fale kuo tauhingoa kiate ia ko e fakamanatu ‘a e ngaue ma’ongo’ongo kuone fakahoko he mala’e ‘o e tafa faito’o.
Ko Nelson ‘a e Palesiteni ta’u motu’a taha ‘o e Siasi pea ko e maka maile ia kiate ia pea mo’ene mo’ui. Pea kuo fakahoko atu he kau taki lotu ‘o e ngaahi tui lotu kehekehe ‘i mamani pea pehee ki he kau taki ‘o e ngaahi fonua kehekehe ‘o takimu’a ‘a e Palesiteni ‘o ‘Amelika Donald Trump ‘enau fie kaunga mamahi ki he Siasi mo e famili. ‘Oku ‘ikai ke sola ‘a e hingoa ‘o e Nelson ki he tokolahi ‘o e kau taki ‘o mamani kae tautefito ki he kau taki ‘o e potungaue mo’ui ‘o e ngaahi fonua lahi
Ko’ene pekia ko’eni ‘oku lolotonga ‘i he 17 miliona ‘a e tokolahi fakalukufua ‘o e Siasi pea mo e fakalakalaka kehekehe ‘i he ngaahi langa hangee ko e ngaahi temipale ‘a e siasi pea tautau tefito ki he’ene polokalama ako ‘i hono ‘ave ke a’u ki he ngaahi fonua masiva kau ai ‘a e Pasifiki mo e ‘Afilika, ke lava ‘a e kaungalotu ‘o e ma’u ha ako lelei ‘i he founga ma’ama’a mo faingofua hono fakahoko.
Ko’ene pekia ko’eni ‘oku ‘osi mahino pe tokotaha te ne fetongi ia he lakanga Palesiteni mo e Palofita ‘o e Siasi ko Dallin H. Oaks. Ko Oaks ko e tokotaha ia he mala’e ‘o e Lao pea kuo ne hoko ko e Fakamaau lahi ‘i he Fakamaau’anga Lahi ‘o Utah. Na’e ui ia ‘i he 1980 tupu ki he kolomu ‘o e kau ‘Apositolo pea pau ai ke tukuange hono lakanga fakamaau kae fua hono fatongia kuo ‘i he siasi.
‘Oku te’eki ke mahino ‘a e taimi ‘e fakahoko ai ‘a e me’a faka’eiki ‘o e Palofita pea mo e taimi ‘e fakanofo ai ‘a Dallin H Oaks ki he lakanga Palesiteni mo e Palofita ‘o e Siasi. Ka ko hono tataki ‘o e Siasi ‘oku foki ia ki he palesiteni ‘o e Kolomu ‘o e kau ‘Apositolo ‘oku taki ai ‘a Oaks. Ko e hili ‘a e me’a faka’eiki ‘e fakakakato leva ‘a e kau palesiteni ‘uluaki ‘i hano fili ‘e Oaks hano ongo tokoni kenau hoko atu hono tataki ‘o e siasi.
Kuo ‘iai mo e tokotaha pau ‘e ‘unu hake ‘o fetongi ‘a Oaks ‘i he palesiteni ‘o e Kolomu ‘o e kau ‘Apositolo, ka ‘iai ha ‘aho ‘e pekia ai ‘a Oaks pea ‘e hoko hake leva ki he lakanga taki ‘o hokohoko pehee ai pe. Ko e founga fakalele koia ‘o e siasi ‘oku ‘ikai fai ai ha kanititeiti pe hikinima paloti ki he taki ‘o e siasi, ka ‘oku fokotu’utu’u pe ki hono ‘alunga pau.

