Maloloo ‘Eliesa Katoa he to’u va’inga 2026
Tu’utu’uni kau Toketaa ‘a e Storm ke maloloo ‘Eliesa Katoa he to’u va’inga 2026 kakato, motuhia hono taleniti he ta’etokanga ‘a e Faiako mo’ene kau ngaue. Ko e ongoongo fakamamahi kuo tuku mai mei he CEO ‘o e kalapu NRL, Melbourne Storm ke malolo ‘enau sitaa va’inga malie ko ‘Eliesa Katoa koe’uhi ko e lavea na’e hoko ki hono ‘ulu, ‘i he fetaulaki ‘a e TRL X111 mo e Kiwi ‘a Nu’usila. Ko e taa ongo lahi ki he Storm koe’uhi ko e lavea ‘a Katoa ko e ongo lahi ki he timi koe’uhi ko e tu’unga ma’olunga na’e ‘iai ‘ene va’inga, ke a’u ai ‘a e Storm ki he fainolo ‘o e NRL ‘i he ta’u ni.
‘Oku toe fakamamahi ange ki he Storm ko’ene lavea ‘i he va’inga kehe ‘ikai ko e va’inga ma’a e Storm ‘oku nau fakangaue’i mo fakavahe ia he’ene va’inga. Ka ‘oku ‘ikai toe laulau me’a fakalao ‘a e Storm ka ‘oku nau ala fakasamaletani ke tokoni’i ‘a Katoa ‘i he tafa’aki kotoa pea mo e palomesi he ‘ikai ke ne li’ekina.
‘I he taimi tatau kuo maau malie mo e fakatotolo ki he ngaue ‘a e Faiako mo’ene kau Toketaa, ‘aia ‘oku fai hono tukuaki’i na’e ‘iai ‘a e tonounou ‘o a’u ki he’ene iku ki falemahaki. Pea ‘oku ‘ikai tatali‘a e kakai manako ‘akapulu liiki ke vakai tonu kiai. Ka ko e konga kuo ‘osi mama kitu’a, ko e hili ‘a e fepaki ‘a Katoa mo Lehi Hopoate na’e ‘ikai ha sivi ia na’e fakahoko kiai. Ko e pehee tokua na’e‘ikai ke ‘ilo kiai ‘a e kau Toketaa ‘o e timi, ka ko e kau ngaue kehe na’anau ‘ilo lelei pea ‘ikai fakahaa ia ki he kau Toketaa ‘a e me’a na’e hoko.
‘Oku ‘asi lelei he ngaahi vitio, ko e fepaki lahi ‘a Katoa mo Hopoate he taimi faofao ‘a e timi pea ko’ene toe lavea ‘uluaki mai mei loto ko e ola pe ia ‘ene ‘uluaki lavea he warm-up. Ko e lavea honoua lolotonga ‘a e lele ‘a e va’inga ko e ‘ikai ia ke ne toe lava ‘o hoko atu pea iku ai pe ki hono leleaki’i ki falemahaki.
‘Oku ‘ikai ketau ‘ilo koeha ‘a e tu’u ‘a e aleapau ‘a Katoa mo e Storm ki he’ene lavea he fakafofonga’i ‘a Tonga, kae ‘ikai ko e lavea he’ene va’inga ma’a kinautolu pe tenau totongi ‘ene lavea. Ka ‘oku‘iai pe ‘a e faka’ilonga lelei hono fakahaa ‘e he Storm ‘enau poupou kakato kia Katoa.
Ko e tu’u ki he tafa’aki ‘a e NRL mo e IRL, ‘oku ‘ikai ha ‘ilo pe ‘oku ‘iai hanau malu’i ki he kau va’inga ‘oku va’inga he fe’auhi ko’eni ko e Pacific Championship. ‘Oku fefe nai ‘a e Tonga Rugby League, koeha ‘enau ngaahi fokotu’utu’u ki he fanau ‘oku nau fakafofonga’i ‘a e fonua. Ko e ngaahi fehu’i mahu’inga ‘aupito ‘eni ki he vaha’a taimi ‘o e maloloo ‘a Katoa mei he va’inga. He kuopau ke ‘iai‘ene ngaahi fakamole angamaheni ‘o hangee ko e nofo, ko e me’akai mo e fakamole kehekehe ‘o e nofo muli.
‘I he taimi tatau kuo fakaanga’i he tokolahi ‘a e faiako ‘a Tonga Christian Wolf mo’ene kau ngaue pea ‘oku te’eki mahino mo ha tu’utu’uni ‘a e fakatotolo na’e fakahoko.
Ko e teuaki mai ‘a e Ipu ‘a Mamani ‘oku ‘ikai mahino moia pe ‘e fili ha faiako fo’ou pe ko e toe ‘aliaki pe ‘a Wolf. Pea ‘e ngalingali ko e me’a pe ia ‘e hoko he ko e Poate Liiki ‘i Tonga ni ‘oku ‘ikai fu’u‘iai hanau le’o ‘o hangee ko e fakamatala kuo fakahoko ‘e Tevita Vaikona ko e taha ‘o e kau Talekita Poate.
Kaikehe kuo ‘ohofi he tokolahi ia ‘a Lehi Hopoate ‘o pehee na’e fu’u ta’etokanga ‘aupito ‘o hoko ai lavea ‘a Katoa. Pea kuo ‘ikai kei lava ‘a Sione Hopoate ko e tamai ‘a Lehi ‘o fakama’uma’u, kae‘asi mai he mitia ke malu’i hono foha, he kuo fu’u lahi ‘a e fakaanga’i ‘o Lehi.
Ko e vakai ‘a e tokolahi ki he fepaki ‘a e ongotama, ‘oku nau tui kinautolu na’e taumu’a pehee pe ‘a Lehi ia pea kapau ‘oku ‘ikai koia, na’e fu’u ta’etokanga ‘aupito. He ‘oku ‘asi lelei he vitio na’e ‘osihapo ‘e Katoa ‘a e pulu pea toki puna atu ‘a Lehi ‘ona fepaki.
Kuo faka’ataa ‘a Katoa mei he falemahaki ‘i ‘Aositelelia ki honau ‘api pea kuone haa mai he ngaahi vitio ki he kau poupou, ka koe’uhi ko e lavea ki hono ‘ulu ‘oku fu’u pelepelengesi ke ne foki ‘o va’inga ha taimi vave. Ko e hili ‘a e ta’u fo’ou ‘e toe vakai’i pe ‘e fe’unga ke to e foki ki he mala’e pe ko’ene tautau hono suu. Pea ‘oku kau ia ha ongoongo fakamamahi kiai kae pehee ki he kau poupou.

