Tautea ngaue popula ki he mate ‘ene tamai he’ene faka’uli konaa hoko ai fakatu’utamaki

Na’e tautea ngaue popula ‘a Viliami Tukumoe’atu ‘i he ‘aho 28 Siulai 2025, ke ne ngaue popula ki he ta’u ‘e tolu (3) kae toloi malu’i angalelei ‘a e ta’u ‘e ua (2) fakamuimui. Ko hono tautea ‘eni ki he pekia ‘a ‘ene tangata’eiki pea lavea lahi mo e pasese he me’alele na’e faka’uli ai ‘a Viliami.

‘I he  ‘aho 18 Sanuali 2025 na’e faka’uli ai ‘a e hoa ‘o e Faka’iloa ‘i he me’alele na’e heka ai ‘a e Faka’iloa mo’ene tangata’eiki mo e ni’ihi kehe pe. Na’e pasese pe ‘a e Faka’iloa ‘i he tafa’aki he na’e konaa kavamalohi, ka na’e vili ia ki hono hoa na’e faka’uli ke ta’ofi ‘a e me’alele pea ke ‘alu atu ia ‘o faka’uli. Na’e ‘ikai ke loto kiai hono hoa koe’uhi ko’ene konaa, ka na’e iku ia ke paa’i ‘e he Faka’iloa hono hoa pea ne ta’ofi leva ‘a e me’alele. Na’e hifo atu ‘a e Faka’iloa ke faka’uli, ka na’ane felauaki ai mo’ene tamai koe’uhi ko e ‘ai ke faka’uli konaa. ‘Oku pehee na’e hoko ‘eni ke ‘ita ai ‘a e Faka’iloa ‘o lele lahi.

Na’e ‘ikai ke toe lava ‘a e Faka’iloa ‘o pule’i ‘a e saliote minisi ko’euhi he na’e a’u ki he vave ko e 140km/hrs, ‘o sifa ‘o hoko ai ‘a e fakatu’utamaki. Na’e leleaki’i ‘ene tangata’eiki ko e lavea lahi na’e hoko kiate ia ka na’e ‘ikai ha toe felave ka ne maloloo ai pe pea fakatokoto ‘a e pasese ‘e taha ko e lavea lahi.

Na’e puke ai pe he kau Polisi ‘a e Faka’iloa ‘o fakahuu pea taa mo’ene tikite ki he tamate tangata pea mo e fakalavea lahi.

‘Oku kau ‘i hono tautea ke ne lipooti ki he kau Polisi ‘i he taimi ‘e ‘ataa ai pea to’o ‘ene laiseni faka’uli ki he ta’u ‘e tolu (3)

Ko e Faka’iloa ko e fika 6 he fanau pea mo’ene ki’i fanau ‘e toko ua pea ‘oku fa’a ‘alu ‘i he polokalama toli, ka na’e puke ‘e he Fakamaau’anga ‘ene paasipooti ke ‘oua na’ane toe mavahe mei Tonga ni, kae ‘oleva kuo ‘osi ‘a e hopo. Pea ‘oku kau he tu’utu’uni ke fakafoki ‘ene paasi pooti kiai ‘i he ‘aho ‘e ‘ataa ai.

Facebook
Twitter
Email

Related Articles

Leave a Comment