Tonga Independent News

Tuesday 21, May 2024

Lulu’i he too Folofola Tapuni Fale Alea ‘a e Pule’anga

Na’e lulu’i ‘e he too Folofola Tapuni ‘o e Fale Alea ‘i he houa pongipongi ‘o e ‘aho ni ‘a e fale, kae tautautefito ki he pule’anga ‘o Hu’akavameiliku.
Na’e fakafofonga’i ‘Ene ‘Afio he kau nopele ‘e tokotolu pea fakahisitolia ko hono fuofua fili ha tu’a ka ko e nopele fili ko Lord Tangi ‘o Vaonukonuka, ke ne fakahoko ‘a e lau ‘o e too Folofola mei he taloni, ‘o kau kiai mo Nopele Ve’ehala mo Nopele Niukapu.
‘I he too folofola na’e tokanga lahi ‘a e finangalo ‘ene ‘Afioo ki he ngaahi me’a mahu’inga he pule’anga mo e Fale Alea. ‘Oku kau ai ‘a e fiema’u ke TALIUI ‘a e kau Fakafofonga ki he kakai na’anau fili kinautolu. Pea ‘oku ‘uhinga ia ki he ngaue ‘a e kau memipa, kenau taliui ki he kakai fili pe ko’ene foki kiate kinautolu ‘o fakamatala ‘a e me’a ‘oku fiema’u ke ‘ilo kiai ‘a e kakai pe ko e ngaue ‘oku ne fakahoko he Fale Alea.
Na’e kau he too folofola, ‘a e fakatokanga ki he kau memipa, honau tefito’i fatongia ko hono muimui’i ‘a e ngaue’aki ‘a e pa’anga ‘a e pule’anga ‘e he Kapineti. Na’e fakahaa mahino ai foki ‘a e ‘ikai ke fe’unga ‘a e ngaue ‘a e kau memipa Fale Alea ki hono fakahoko ‘o e ngaue ko’eni pea pehee foki ‘a e fiema’u ke ‘ata kitu’a ‘a e ngaue ‘a e pule’anga, kae tautautefito ki he fakamoleki ‘o e pa’anga ‘a e kakai mo e tokoni mei muli.
Ko e taha ‘o e kaveinga mahu’inga na’a toutou ‘ohake ‘e Piveni Piukala he Fale Alea, ‘a e kaveinga ki he kautaha vakapuna Lulutai. Ka na’e haa he too folofola ‘a e ta’efiemalie ‘a e finangalo ‘Ene ‘Afio ki hono fakalele ‘e he pule’anga ‘a e Lulutai, kae ‘ikai ke tuku kitu’a he ‘oku ‘ikai ha taukei ‘a e Kapineti ‘i he mala’e ‘o e fakalele vakapuna. Pea ko e tu’o ua ‘aki ‘eni ‘a e ohake ‘o e kaveinga ni he too folofola mei he Taloni pea koeha ‘oku fakalele fakapulipuli ‘ikai ha taliui kakato ki he ngaahi fakamole kiai.

Na’e ‘ikai foki ke mama’o ‘a e finangalo ‘o e tama mei he palopalema ‘o e faito’o konatapu, ‘a e mahino ko e palopalema fakamamani lahi ‘o hangee ko e fa’a tali mei he Potungaue Polisi. Ko e faingata’a ‘a e ngaue he ko e fu’u feke ‘ene ngaue pea lahi hono ngaahi kave. Ka na’e fakamahino ‘e he too folofola, ‘oku to’o ma’ama’a ‘e he Fale Alea ‘a e kaveinga ni pea ne fakamahino ‘e lava pe he pule’anga ‘o fakangata ‘a e faito’o konatapu. Ka ko e taha foki ‘o e palopalema ia hono tau’i ‘a e faito’o konatapu, ko e lahi hono tukuaki’i ‘a e kau ma’u mafai ma’u lalo ‘o a’u ki he kau ma’u mafai ma’olunga mo e kau ma’olunga he fonua, ki he kaunga ki he faito’o konatapu. Pea ko e ‘uhinga ia ‘oku ‘ikai nga’unu ai kimu’a ‘a e ngaue ki he faito’o konatapu.
Kaekehe, ko e tu’u he taimi ni ‘oku ‘ikai ‘ilo koeha ‘a e talanoa ‘a e Palemai mo’ene Kapineti ki he too Folofola, ka ko e me’a ‘oku mahino ‘oku nau ‘ilo ‘a e ‘ikai lelei’ia ‘a e Tama Tu’i he founga ‘oku nau lele ai he taimi ni.
Ko e tokotaha ‘oku fiefia taha he taimi ni, ko Piveni Piukala he ko e tu’olahi ‘ene longoa’a ‘i Fale Alea ‘o a’u ‘o tuli kitu’a mo’ene taukave’i pe ‘a e founga ngaue ‘a e pule’anga. Ka ko e ‘aho ni ‘oku mahino ‘oku tonu ‘ene kaveinga ngaue.
Kaekehe, koe too folofola foki ko e fokotu’u fakakaukau ‘ata’ataa pe ia, ko hono fakahoko ‘oku kei pule pe kiai ‘a e Palemia. Pea ko e fehu’i mahu’inga ia pe ‘e tuku atu ‘e he pule’anga ‘a e Lulutai kitu’a pea ‘ikai. Koeha ‘a e ngaue ‘a e pule’anga mo e Fale Alea ki he drugs makehe mei he tu’unga lolotonga.
Ko e kotoa ‘a e ngaahi fehu’i koia tetau toki vakai kiai he ngaahi lau uike ka hoko mai.